Spominjanje žrtev internacije

Projekt “Spominjanje pozabljenih žrtev koncentracijskih taborišč Kampor in Slana” se bo iztekel konec novembra 2020. Namenjen je spominjanju žrtev internacije, ki so bile potisnjene na obrobje analov druge svetovne vojne. V primeru koncentracijskega taborišča Rab, gre za pozabo internacije Slovencev, Hrvatov in Judov v taborišče, ki ga je italijanska vojska postavila v otoškem kraju Kampor. V zalivu Slana in kraju Metajna na otoku Pag pa so ustaši vodili del taboriščnega kompleksa Gospić-Jadovno-Pag za Srbe, Jude in Hrvate.

V obeh primerih gre za tragedijo, o kateri nove generacije ne vedo nič ali zelo malo. Zavod APIS prispeva v projekt ohranjanje spomina na internacijo v koncentracijsko taboriče Rab.

V projekt je vključeno gostovanje fotografsko-dokumentarno razstavo Zadnji pričevalci, spomini na internacijo v italijanska fašistična taborišča 1942-1943. Vodstvo po razstavi je pospremljeno z izobraževalnimi vsebinami za osnovnošolce in srednješolce.

Kronološko si sledita gostovanji na Reki in nato ob podpori Veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu še gostovanje na otoku Rab. Odprtje razstave na Rabu ob 77-obletnici osvoboditve taborišča sta se udeležila tudi predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Avtorice, novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle, bodo v sklopu projekta prispevale tudi video pripoved o koncentracijskem taborišču Rab.

Gostovanje razstave na Reki

Septembra 2019 je gostoval fotografsko-dokumentarneo razstavo Zadnji pričevalci na Reki v sklopu programa Rijeka 2020. V času gostovanja je sovtorica razstave Saša Petejan vodila po razstavi. S skupinama hrvaških dijakov je vodila izobraževalno srečanje.

Razstavo je organizirala hrvaška organizacija Documenta, Center za soočanje s preteklostjo s sodelavci, med njimi nemška Fundacija EVZ in Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA). Zavod APIS je bil soorganizator reškega gostovanja.

Gostovanje razstave na Rabu

Gostovanje razstave Zadnji pričevalci septembra 2020 na Rabu ima velik simbolni pomen. Gostovanje na samem kraju nekdanjega taborišča ima močan nabolj. Sodelovanja in srečanja, ki so vodila do gostovanja, pa so izpolnjujoča, saj smo se povezali posamezniki in ustanove, ki na evropski in mednarodni ravni ohranjamo zgodovinski spomin. Večletnemu sodelovanju je v ključnem trenutku dalo podporo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu, v času veleposlanika Vojislava Šuca.

Poklon žrtvam na najvišji ravni

Odprtje razstave je sovpadalo s 77-letnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab.

S polaganjem venca na spominskem pokopališču žrtev taborišča Kampor na otoku Rab sta se jim poklonila predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Sledilo je odprtje razstave v Mestni knjižnici Rab, ki sta se je udeležila oba predsednika, delegacija Združenja taboriščnikov Rab-Gonars, predstavniki občine Kočevje in predstavniki drugih organizacij.

Pri organizaciji razstave smo z Veleposlaništvom RS v Zagrebu sodelovali poleg Zavoda APIS še Documenta, Center za soočanje s preteklostjo, nemška Fundacija EVZ in Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA). Imeli smo izjemno podporo mesta Rab, Mestne knjižnice Rab in ustanove Pučko Otvoreno Učilište Rab.

Opus zgodovinskega spomina obogaten z video pripovedjo

Že tako obsežen opus spominjanja na internacijo v Mussolinijevih taboriščih so avtorice v sklopu tega projekta obogatile še z video pripovedjo v petih jezikih.

Pripoved temelji na avtorskih fotografijah Mance Juvan in slikovnemu gradivu, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Cilj projekta je, da do izteka, to je konec novembra 2020, s pristojnimi hrvaškimi ustanovami prenovi infomrativno tablo na vhodu v taboriščni spominski kompleks. Obiskovalci bodo lahko preko QR kod na informativni tabli dostopali do video pripovedi v hrvaškem, slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku.

 

Projekt “Spominjanje pozabljenih žrtev koncentracijskih taborišč Kampor in Slana” bomo zaključili konec novembra 2020. Vodila ga je hraška organizacija Documenta, podprla pa nemška Fundacija EVZ. Nekatere dele projekta je omogčilo sodelovanje z Mednarodno zvezo za spomin na holokavst (IHRA).