KAKO SE JE VSE ZAČELO?
Zavod APIS se je rodil iz ozaveščene potrebe in želje po svobodnejši in raziskovalni uporabi ustvarjalnih pripovednih orodij, predvsem vizualnih. Prebudilo ga je spoznanje, da zmoremo delovati in živeti izven ustaljenih praks, ki jih narekuje sistem, podrejen kapitalu, z ambicijo utiranja novih, drugačnih poti.
Delovanje zavoda se posveča raziskovanju vprašanja, kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedamo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri.
Vsak dan z našim delovanjem zavestno prispevamo k bolj strpni, empatični in vključujoči družbi.
POSLANSTVO
V Zavodu APIS vzpostavljamo prostor sodelovanja med ranljivimi skupinami, umetniki, stroko in širšo javnostjo.
Na podlagi ustvarjalnega dialoga in z raznolikimi orodji in pristopi si prizadevamo za bolj celostni pogled na obrobne, spregledane, misinterpretirane, a družbeno pomembne teme.
Naše poslanstvo je transformacija družbe preko transformacije posameznika z uporabo umetnosti in prepleta večplastnega pogleda.
VREDNOTE
Verjamemo v človečnost, empatijo, celostnost, vključujočo družbo, ustvarjalni dialog in moč estetike.
- ČLOVEČNOST: Verjamemo v razvoj človeštva kot kolektivnega procesa naproti človečnosti kot idealu in temeljni vrednoti družbe naproti lepšemu, boljšemu in bolj strpnemu jutri. Za vse in za vsakogar.
- CELOSTNOST: Ker živimo v času preobilja informacij in kompleksnih družbenih izzivov, menimo, da moramo življenjsko relevantne teme obravnavati celostno – vključujoč različne perspektive, kontekstualizacijo, kritični razmislek in ustvarjalni dialog, ter jih celostno ter poljudno predstaviti širši javnosti.
- EMPATIJA: Brez empatije ni človečnosti. Vpletamo jo v ustvarjalni dialog, ki prek večplastnega pogleda spodbuja empatičnost.
- VKLJUČUJOČA DRUŽBA: Vključujoča družba je ideal in gonilo pozitivne družbene spremembe naproti vse večjemu približevanju človečnosti. Pripoznavamo koncepte kolektivne in individualne travme ter kompleksnost psihologije človeka kot vzvode in principe, ki so neločljivo povezani z življenjem posameznika in družbe. Poskušamo jih razumeti in integrirati v naše delo, z namenom, da v prav vsakemu posamezniku iščemo in najdemo dostojanstvo.
- USTVARJALNI DIALOG: Verjamemo v spoštljive odnose in transformativno moč ustvarjanja. Kreativno izražanje in umetnost bistveno prispevajo k boljšemu razumevanju različnih perspektiv, posledično večji empatiji, bolj celostnemu razumevanju in kvalitetnejšemu dialogu, ki posluša in spoštljivo izmenjuje mnenja, ter posameznike približuje idealu človečnosti.
- ESTETIKA: Vzgajamo odnos do harmonije in lepega kot subjektivne izkušnje, ker verjamemo, da je prav slednje osnova za ljubezen, ki je eden izmed temeljev človečnosti. Osebna estetska izkušnja je povabilo v naš notranji svet, ki s tankočutnostjo in strpnostjo gradi naš odnos do sebe, do drugega in do življenja.
KDO SMO
MANCA JUVAN
direktorica in vodja projektov
Moja strast so zgodbe in izziv, kako jih vizualno kar najbolje upovedati, da izrazijo svoje bistvo in prenesejo čustva. Umetnost vidim kot odprt prostor srečevanja med ustvarjalcem, “subjektom” upodobitve ter bralcem oz. gledalcem, kjer (so)ustvarjamo polje aktivnega preizpraševanja, ki nam pomaga postajati boljše verzije nas samih.
Manca Juvan redno sodeluje z zavodom vse od njegove ustanovitve kot fotografinja, mentorica, kuratorka, avtorica kratkih filmov in drugih multimedijskih vsebin ter vodja projektov. Manca je diplomirana fotografinja mednarodnega slovesa. Leta 2006, 2007 in 2008 je v okviru natečaja Emzin za fotografijo dobila nagrado za najboljšo fotoreportažo, leta 2005 in 2006 pohvali Društva novinarjev Slovenije, leta 2011 ji je agencija Magnum v New Yorku podelila štipendijo. Leta 2010 je pri založbi Sanje izšla njena monografija Afganistan: neobičajna življenja. Leta 2016 pa pri Založbi ZRC večkrat nagrajena monografija o fašistični internaciji Slovencev z naslovom Guardians of the Spoon. Objavlja v domačih ter tujih revijah in časopisih kot so The Guardian, The New York Times, National Geographic. Razstavljala je v različnih slovenskih galerijah, samostojno tudi v ljubljanski Moderni galeriji, v New Yorku, Bruslju, Luksemburgu, Franciji, Iranu in drugod.
ROMANA ZAJEC
ustanoviteljica in programski vodja
Delo s skupinami in posamezniki mi vedno znova potrdi, da nam prav ustvarjalnost kaže pot, po kateri se lažje prebijamo čez izzive, stiske in strahove s katerimi se soočamo tako na osebni kot kolektivni ravni. Stik z umetniškim izrazom nam ne omogoča le, da smo jasneje slišani, videni, razumljeni, temveč v nas prebudi sočutnost.
Romana Zajec kot programski vodja svoj čas posveča vsebinskemu razvoju zavoda, vzpostavljanju mednarodnih partnerstev, razvoju projektov ter vključevanju novih aktivnih članov. Kot vodja projektov in mentorica dela na razvoju programov za vključevanje ranljivih skupin, na projektih družbeno angažirane umetniške produkcije ter vodi video usposabljanja in usposablja ranljive skupine, mladinske delavce in predstavnike nevladnih organizacij za angažirano video produkcijo. Vzpostavlja most med ranljivimi skupinami, nevladnimi organizacijami in družbeno naravnano umetniško produkcijo. Ima bogate izkušnje s področij razvoja, vodenja in izvedbe različnih programov na ravni nacionalnih in evropskih razpisov.
NATAŠA KOTAR VOVK
vodja projektov in raziskovalka
“Verjamem v moč dotika, iz katerega zraste občutek povezanosti. Včasih se nas še bolj kot fizičen dotik dotaknejo zgodbe, ki nam subtilno odpirajo vrata do drugega. V APIS-u lahko po svojih močeh prispevam k ustvarjanju takšnih zgodb, kar mi je v veliko veselje.”
GREGOR BULC
raziskovalec
Tako kot v grški mitologiji tudi naš APIS ni eden, ampak ima raznorodne identitete in mnoga zanimanja, ki segajo od znanosti prek umetnosti do humanitarnega dela. S to raznolikostjo sem se lahko nemudoma poistovetil. Tako lahko v APISU uporabno združujem svoje družboslovno in humanistično znanje s svojimi organizacijskimi in ustvarjalnimi sposobnostmi na način, da nastanejo otipljivi rezultati v dobrobit skupnosti.
Gregor Bulc je samostojni raziskovalec socialne in kulturne politike. Pri Zavodu APIS sodeluje pri projektu D.Rad. Magistriral je iz človekovih pravic na londonski LSE, doktoriral pa iz komunikologije in medijskih študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je nekaj let delal tudi kot raziskovalec in predavatelj. Sodeloval je pri različnih raziskovalnih projektih, kot so Življenjski stili v medijski družbi; Mobilni telefoni v vsakdanjem življenju, Analiza implementacije priporočil varuha človekovih pravic v slovenski zakonodaji; Diskurzivna analiza kulturnih politik na področju intermedijske umetnosti v Sloveniji; Glasbena fonografija v Sloveniji itd. Trenutno je vodilni raziskovalec v slovenski veji raziskovalnega projekta D.Rad: DeRadikalizacija v Evropi in onkraj nje. Bulc piše teh in podobnih temah, objavil pa je tudi knjigo o kulturni produkciji in kulturnih posrednikih.
YADY LORENA MEZA OBANDO
koordinatorka izobraževanja slovenskega jezika
APIS navdihuje, spodbuja našo kreativno stran, na ta način pa lažje prispevamo v korist skupnosti.
Yady Lorena Meza Obando prihaja iz Kolumbije, diplomirala je na Univerzi del Valle v Kolumbiji s področja ekonomije. V Zavodu APIS sodeluje kot koordinatorka skupin tečaja konverzacije slovenskega jezika. Je pobudnica teh skupin, saj ji je lastna izkušnja pokazala, kako je za priseljenke pomembno, da imajo kljub vsem družinskim in službenim obveznostim podporo pri učenju jezika.
Znanje jezika je temelj integracije migrantov v Sloveniji, slovenski tečaji, ki so jim sicer na voljo ne zadostujejo, saj je aktivna raba jezika za napredovanje ključnega pomena. V APISu se je vzpostavil prostor, kjer imajo priseljenci svoje znanje slovenščine priložnost izboljšati skozi konverzacijo in prijetno druženje.
Yady se je sicer povezala z Zavodom APIS, ko je bila udeleženka pri projektu Podobe enakosti, kjer je ustvarila film o tem, kako močna mora biti ženska, ki se pripravlja na rojstvo in materinstvo izven svoje domovine. Naslov filma, s katerim se je poistovetilo ogromno v Sloveniji živečih žensk latinskoameriških korenin, je poimenovala Migrantka, mati v Sloveniji.
JASNA GABROVŠEK
raziskovalka
»Zavod APIS je zame prostor, kjer lahko delujem in se učim na področjih, ki me veselijo ter si hkrati širim
obzorja v mednarodnem sodelovanju z zanimivimi ljudmi z vseh vetrov.«
Jasna Gabrovšek je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti. Kot prostovoljka se je pridružila APIS-u jeseni 2020. Začela je s konverzacijo slovenščine za priseljenke, kar počne še danes. Le da so do danes ure konverzacije in slovnice postale bralni klub, kjer s priseljenkami berejo slovenske romane, se pogovarjajo o slovenski kulturi in zgodovini ter se tu in tam dobijo tudi v živo, da obiščejo kak muzej in se preko neformalnega pogovora bolje spoznajo.
V projektu Herstory je zapisala paralelne zgodbe žensk, ki so iz različnih razlogov migrirale iz svoje države v tujino, kar je na neki točki življenja izkusila tudi sama. Od jeseni 2021 pa za APIS dela kot raziskovalka v projektu Heroines! Movment Slovenia.
Svojo nadaljno pot vidi kot zapisovalka različnih zgodb in usod. Največkrat tistih, ki so spregledane ali preslišane in je že čas, da se jih ubesedi.
OSTALI SODELAVCI:
STROKOVNI SODELAVCI:
Dr. ROBI KROFLIČ
Spoj kakovostnih umetniških pristopov z družbeno-angažiranimi tematikami in vključevanje ranljivih družbenih skupin je odlika Zavoda APIS, ki je vsaj glede na moje poznavanje v tako prepričljivi obliki ne združuje nobena druga institucija v Sloveniji. Nekoliko bolj znanim praksam metod gledališča zatiranih se Zavod APIS pridružuje z inovativnimi rabami fotografije, glasbe in multimedijev. S tem osebam, ki se srečujejo z ovirami v zvezi s konvencionalnim govornim sporočanjem v jeziku okolja, omogoča pripovedovanje njihovih zgodb s pomočjo digitalnih medijev. Posebna odlika delovanja Zavoda Apis pa je vključevanje predstavnikov ranljivih družbenih skupin kot mentorjev prihajajočim udeležencem projektov.
Dr. Robi Kroflič je redni profesor za področji obče pedagogike in teorije vzgoje na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ožja področja njegovega znanstvenega delovanja so teorije pedagoške avtoritete in pedagoškega erosa, spodbujanje prosocialnega in moralnega in otrok in mladostnikov, inkluzivno izobraževanje, discipliniranje in kaznovanje ter proučevanje umetniške izkušnje kot medija vzgoje. V zadnjih letih je izoblikoval koncept celovitega induktivnega vzgojnega pristopa, pri preizkušanju tega koncepta pa je posebno pozornost namenjal tudi pogojem za večjo participacijo in emancipacijo otrok iz ranljivih družbenih skupin. Posebno področje delovanja v okviru celovitega induktivnega vzgojnega pristopa je vzgoja s pomočjo umetnosti. V zadnjih letih je strokovno usmerjal delovanje projektov vzgoje z umetnostjo, kot so Kulturno žlahtenje najmlajših, Land art, Urbana umetnost, Grafika, Pripovedovanje zgodb s pomočjo fotografije, Igrišče za gledališče, Filmska osnovna šola, v okviru Kinodvor vodi izobraževanje za učitelje ob izbranih filmskih vsebinah, sodeloval je tudi pri nastanku prve znanstvene monografije o fototerapiji v Sloveniji. Trenutno je vodja strateškega sveta projekta SKUM (Razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo).
Dr. MIRJAM MILHARČIČ HLADNIK
Dejavnost Zavoda Apis je usmerjena v družbeno osveščanje o vsakdanjih izzivih življenja marginaliziranih ljudi. Kar je najdragocenejše pri njihovih projektih je to, da ljudje o izzivih vedno spregovorijo sami – nikoli nihče drug v njihovem imenu. Zame je sodelovanje pri projektih Zavoda Apis privilegij, saj mi omogočajo stik z resničnimi zmagovalci naše družbe, ljudmi, ki so navdihujoči, ustvarjalni, izvirni in pogumni. Odkrito lahko povem, da tako spoštljivih, prijaznih, dostojnih odnosov pri skupinskem delu nisem doživela nikjer drugje.
Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem. Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov. Redno objavlja doma in v tujini. Raziskovalno delo zna predstaviti tudi širši javnosti, s filmom, predavanji različnim naslovnikom doma in v tujini ter pri izvajanju študijskih programov za domače in tuje študente. Je glavna urednica mednarodne znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands, http://twohomelands.zrc-sazu.si/.
Dr. ANICA MIKUŠ KOS
Tkivo dobrega ustvarjamo iz različnih kamenčkov , ki jih povezujemo z različnimi nitmi. Ene povezujejo enake kamenčke, druge povezujejo različne kamenčke v sinergično mrežo. Med slednje sodi Zavod APIS, ki vlaga svoje energije in dejavnosti v razvijanje perspektiv in pristopov, ki združujejo različne agense in prostore delovanja za boljši svet – posameznika, skupnost, informativno senzibilizacijo in pedagoško delovanje, umetnost in družboslovje in še bi lahko naštevali. V današnjem svetu, ki se vse bolj povezuje ali kot pravimo globalizira, smo hkrati priča premnogim ozkim, delnim konceptualnim in akcijskim pristopom, ki omejujejo celostni pogled na družbena dogajanja. APIS-ove presečnice so dobrodošlo dopolnilo v posamična področja usidranih projektov namenjenih varovanju in gojenju človečnosti v našem svetu.
Anica Mikuš Kos, doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, se posveča kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Je avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok v primerih oboroženih konfliktov. Za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj, bila je tudi med nominirankami v akciji ‘1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005’. Je avtorica vzgojnega modela prostovoljskega dela mladih v službi ljudi v stiski, v konceptu državljanske in etične vzgoje (za solidarnost in delovanje). Za pomoč otrokom na vojaško ogroženih območjih je zasnovala program za učitelje, katerega jedro so znanja in veščine za nudenje učinkovite psihosocialne pomoči. V program je bilo doslej vključenih že okrog 5000 učiteljev na različnih kriznih območjih v svetu (Kosovo, Irak, Kavkaz).
Sodelujemo z:
Glasgow Caledonian University (GCU), Erasmus University Rotterdam (EUR), European Academy of Bozen-Bolzano (EURAC Research), The Institute for Development and International Relations (IRMO), The Institute for Urban and Regional Research (ISR) of the Austrian Academy of Sciences (OEAW), SOS Malta, European Citizen Action Service (ECAS) / Belgium, Institute for the Development of Education / Croatia, Knowledge Innovation Centre – Malta, Malmö University, UNED – Universidad Nacional de Educacion a Distancia / Spain, UNIMED – Mediterranean University Union / Italy, American University of Paris, Ben Gurion University of the Negev, PRONI Center for youth development, Freie Universität Berlin, Brunel University London, The University of Helsinki (UH), CFCCS, İstanbul Bilgi University, Jan Dlugosz University in Czestochowa, Kosovar Centre for Security Studies (KCSS), Hammurabi Human Rights Organization / Iraq, The Georgian Institute of Politics (GIP), The University of Florence, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Ministrstvo za zunanje zadeve RS, RogLab, Movit, Mestna občina Ljubljana, Društvo Odnos, Zavod ODTIZ, Društvo Ključ, Herstory, Slovenska filnatropija, Heroines!
