Doktorante, ki prebivajo v državah članicah Evropske unije, ne glede na to, ali so v zgodnji fazi doktorskega študija ali pa so že višji znanstveniki, vabimo k oddaji povzetkov na temo
MEDNARODNA ZGODOVINA IN SPOMIN NA ZLOČINE DRUGE SVETOVNE VOJNE NA HRVAŠKEM, V BOSNI IN HERCEGOVINI, SLOVENIJI IN NA SEVERNEM JADRANU.
Poziv je namenjen vsem, ki obravnavajo mednarodno zgodovino in spomin na marginalizirane in pozabljene dogodke v Jugovzhodni Evropi, kjer so se med drugo svetovno vojno dogajali genocidni, sistematični poboji ter drugi vojni zločini.
Geografski poudarek je na območju nekdanje Neodvisne države Hrvaške, Dalmacije, tedanjih slovenskih ozemelj, priključenih Nemčiji, Italiji in Madžarski, ter italijanskega, slovenskega in hrvaškega ozemlja v severnem Jadranu, ki je bilo od leta 1941 pod italijanskim fašističnim nadzorom in pozneje pod nadzorom nacistične Nemčije.
Zelo cenimo multidisciplinarne pristope kot tudi pristope iz področij zgodovine, antropologije, kulturnih študij, družboslovnih ved in umetnosti.
Prijava naj obsega kratek življenjepis in povzetek predlaganega znanstvenega članka (do 1000 besed) v angleščini.
Izbrani avtorji (okoli 15) bodo povabljeni, da svoje članke predstavijo na mednarodni konferenci, ki bo leta 2023 v Regensburgu v Nemčiji. Članki izbranih avtorjev bodo objavljeni v publikaciji v angleškem jeziku. Leto izida 2023.
Več informacij je v dokumentu dosegljivem
TUKAJ.
Projekt Between Memory and Oblivion: prostori spominjanja druge svetovne vojne
Poziv k oddaji povzetkov je del mednarodnega projekta, financiranega s sredstvi Evropske unije, naslovljenim Med spominom in pozabo (Between Memory and Oblivion)
Partnerske organizacije poleg Zavoda APIS so: Documenta – Center for dealing with the past (vodilni partner) in Jasenovac Memorial Site, oba Hrvaška, Max Mannheimer Haus in Regensburg University, oba Nemčija, Associazione 4704 in Topografia per la storia, oba Italija in še Socialna Akademija, Slovenija.
Projekt je namenjen spodbujanju spomina na drugo svetovno vojno, razpravi o spominskih krajih druge svetovne vojne (nekdanja koncentracijska taborišča, taborišča prisilnega dela, ubijalska taborišča, zapori …) in boju proti zapuščenosti in pozabi, s katero se ti kraji pogosto soočajo. Kraje spomina v različnih evropskih državah obravnavamo s poudarkom na transnacionalnih razsežnostih holokavsta in drugih genocidov, pri tem pa moupošteva tudi lokalne in regionalne vidike.
