Arhitekturna dediščina: Kampor na Rabu

21. 10. 2020

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so zgodovinarji, arhitekti in predstavniki nevladnih organizacij govorili o spreminjanju pomnjenja internacije v italijanska fašistična taborišča in o moralnem premoženju Ravnikarjevega spominskega kompleksa v Kamporju na Rabu. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Nit, ki se je vila skozi pogovor v organizaciji Zavoda APIS s partnerji, je bila obnova spominskega območja na Rabu. Pogovor je prispeval k nadaljnjim aktivnostim obnove, ki se bo začela letos.

Gostje pogovora, ki ga je vodila novinarka Saša Petejan, so nagovarjali zgodovinski spomin in arhitekturno dediščino v prepletu s pomenom spominskega kompleksa za pričevalce internacije in njihove svojce. Po pozdravnih nagovorih direktorice Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dr. Kaje Širok, in svetovalke predsednika republike za zunanje zadeve, dr. Smiljane Knez, se je razvil pogovor, ki se je zaključil s konstruktivnimi ugotovitvami in smernicami za nadaljnje delovanje.

Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja je potekal v organizaciji Zavoda APIS, Taboriščnega odbora Rab-Gonars, ki deluje v sklopu Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Documente – Centra za soočanje s preteklostjo in s podporo nemške Fundacije EVZ (Fundacije Spomin-Odgovornost-Prihodnost) in Mednarodnega zavezništva za spomin na holokavst (IHRA).

Pogovor so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije posneli in si ga lahko v celoti ogledate spodaj.

Preplet pomnjenja in arhitekturne dediščine

V prvem tovrstnem pogovoru, ko je bil naslavljen zgodovinski spomin in spomeniška arhitekturna dediščina v luči obnove in ohranjanja, so sodelovali:

  • zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, v muzeju kustosinja za drugo svetovno vojno. Eno njenih pomembnejših področij raziskovanj so nemška koncentracijska taborišča, je skrbnica muzejske zbirke predmetov iz taborišč in je članica mednarodnega taboriščnega odbora Mauthausen, aktivno prispeva v muzejsko zbirko ustnih virov;
  • mirovnica Vesna Teršelič, izvršna direktorico hrvaške organizacije Documenta, centra za soočanje s preteklostjo, ki hrani in sproti širi največji arhiv ustnih pričevanj o zločinih ob razpadu nekdanje Jugoslavije in ga dopolnjuje z zbiranjem pričevanj še redkih živečih pričevalcev npr. internacije Hrvatov in Judov v fašistina taborišča;
  • Majda Kregar, pionirka slovenske arhitekture, vse od ustanovitve, to je 55+ let dela v arhitekturnem biroju Ambient, je diplomirala pri profesorju Edvardu Ravnikarju in z njim sodelovala tri desetletja, od leta 1969 so-avtorica pri prenovi in revitalizaciji ljubljanskega gradu, ne morem našteti, kje vse je pustila močne avtorske poteze, za svoje delo je prejemnica prestižnih stanovskih (arhitekturnih in oblikovalskih) nagrad. S kolegom Miho Kerinom sta za oblikovanje spominske plošče v koncentracijskem taborišču Kampor na Rabu prejela domačo in evropsko nagrado za oblikovanje;
  • dr. Urška Strle, raziskovalka v raziskovalnih skupinah ZRC SAZU, raziskovalka v raziskovalnem timu dr. Marte Verginella na Filozofski fakulteti, članica kolektiva in soavtorica opusa, imenovanega Zadnji pričevalci in Varuhi žlice, ki v središče postavlja osebno izkušnjo internacije in skozi umetniške pristope vabi gledalce, poslušalce, da izkusijo internacijo sedem desetletij po dogodkih in
  • Herman Janež ml., predsednik Taboriščnega odbora Rab-Gonars, sin Hermana Janeža, pedagoga, upokojenega ravnatelja in nekdanjega interniranca v Kampor na Rabu in v Gonars.

Kampor na Rabu02

O temi pogovora

Zanimalo nas je, kaj sporoča ohranjena dediščina zgodovinskega spomina o obstoju Mussolinijevih koncentracijskih taborišč za civiliste in kam jo bomo usmerili v prihodnosti. Vsi nagovori so vodili v motrenje vloge spominskega kompleksa v Kamporju na Rabu, kjer se od leta 1953 odvijajo redne komemorativne prakse.

Fotografija arhitekturni birto Ambient

Fotografija arhitekturni biro Ambient

Spominski kompleks je nastal po načrtih arhitekta, profesorja Edvarda Ravnikarja in spremenil do tedaj zakoreninjene predstave o spomenikih. Danes velja za izjemen primer slovenske moderne arhitekture, ki je po 67 letih potrebna obnove.

Mejniki pogovora

Na področju prenove spominskega kompleksa smo ugotovili, da se dosedanje sodelovanje med Republiko Slovenijo in pristojnim ministrstvom za vojna grobišča ter mestnimi oblastmi na Rabu odraža v dobrem dialogu. Prav na področju obnove spominskega kompleksa je sedaj priložnost, da dialog poglobimo in nadgradimo v plodno sodelovanje. Rezultat je začetek obnovitvenih del na spominskem kompleksu že jeseni 2020.

Slovenska stran, to je ministrstvo za delo družino in socialne zadeve s strokovno podlago arhitekturnega biroja Ambient in lastnikov avtorskih pravic za spomeniški kompleks, je pripravila inventar obnove in ga posredovala pristojni hrvaški konservatorski ustanovi na Reki. Hrvaška konservatorska stran v prvem odgovoru na slovensko študijo in predlog obnove obravnava obnovo na ravni vzdrževalnih posegov, slovenska študija pa vključuje temeljite arhitekturne, krajinske in statične posege v spomenik, ki šteje 67 lel, da bi preprečili morebitno rušenje in nadaljnjo degradacijo enega temeljnih del slovenke moderne arhitekture skupaj z odpravo poškodb, zaradi neurij in drugih vplivov.

Ker gre v primeru spominskega kompleksa na Rabu za spomenik nacionalnega pomena in za izjemen primer slovenske moderne arhitekture so potrebna meddržavno strokovno usklajene podlage obnovitvenih del, ki mesto Rab podprejo v vseh fazah obnove.

Poškodba na obelisku

Poškodba na obelisku

V pogovoru smo z lastniki avtorskih pravic spomeniškega kompleksa in arhitekturnim studiem Ambient predlagali, da se obnova začne: A) z obnovo 18-metrske plošče z imeni žrtev (avtorja sta zanjo prejela domačo in mednarodno nagrado za industrijsko oblikovanje), ki so jo poškodovala padla drevesa in ob tem dopis novo identificiranih žrtev ali B) z radarskim pregledom konstrukcije obeliska, saj sta dva kamna v obelisku počena.

Na strokovni ravni bi bilo imenovanje meddržavnega gradbenega odbora ali odbora za obnovo, ki bi vključeval arhitekte, krajinske arhitekte, konservatorsko stroko, v velik doprinos vsem sodelujočim ustanovam.

Kampor na Rabu25

Prostor pomnjenja, pot miru in kontemplacije

Zgodovinski spomin in ohranjanje Ravnikarjevega spominskega kompleksa smo motrili tudi v luči turističnega obiska Raba in doprinosu, ki ga lahko ima za lokalno skupnost.

Profesor Ravnikar je spominski kompleks na Rabu zasnoval kot vojno grobišče. Spremenil je do tedaj zakoreninjene predstave o spomenikih, ko ga je oblikoval v simbolno mediteransko mesto z glavno ulico in glavnim trgom ter ga pretvoril v mesto mrtvih. Obiskovalec hkrati vstopa v krajino in spominsko mesto.

To je že prostor, ki je pritegne zahtevno publiko: arhitekte, krajinske arhitekte, umetnostne zgodovinarje, študente omenjenih področij, dijake, … Potencial pa je še velik in ključna pri tem razvoju je lokalna skupnost.

Na eni strani so že nastavki za t.i. Pot miru, ki bi povezovala Rab z Golim otokom. Na razpolago je tudi gradivo, ki je nastalo na arhitekturnih študijskih delavnicah na Rabu, in bi lahko bilo predstavljeno v obliki razstave. In prav slednje je izkazalo kot priložnost za obeležitev obletnice osvoboditve taborišča septembra leta 2021.

Zoper pozabo z izobraževanjem

V zgodovinopisju je tema italijanskih fašističnih taborišč med 2. svetovno vojno prisotna, a med zgodovinarji še pretežno nepoznana. Podobne ugotovitve veljajo za diplomatske kroge. Zavod APIS in Documenta imata bogat opus multimedijskih gradiv, ki lahko služijo informiranju in izobraževanju lokalno in mednarodno. Enako velja za arhitekturno stroko.

Marginalizacija pomnjenja ali pozaba sta se zgodili zaradi zavezniške vloge v 2. svetovni vojni in povojnega zanikanja. Pomnjenje fašistične internacije za civiliste se krepi se minulo desetletje in čas je za obnovo enega redkih meterialnih “pričevanj” o obstoju italijanskih fašističnih taborišč. Vemo, da muzeja o fašizmu ne o fašistični internaciji ni.

Obnovo spominskega kompleksa na Rabu gre razumeti v luči sporočilnosti, ki jo bo imela za nas in za Evropsko unijo.

POGOVOR_Etos Pomnenja_Kampor na Rabu_VABILO